Badminton

ANDREJ POHAR

»Ni žogice, ki je ne bi bilo moč ubraniti.«

Kdaj in kako ste se prvič srečali z badmintonom? Od koga ste se v svojih začetkih največ naučili?

»Začel sem že takoj na začetku osnovne šole, sicer pa sem se z badmintonom srečal že prej, saj sta ga igrala oba starša. Na začetku sem se največ naučil od očeta, ki je tedaj še nastopal in sem ga redno spremljal na tekmah.«

Ali se je od takrat v primerjavi z današnjimi časi v Sloveniji, kaj veliko spremenilo v badmintonu?

»Nedvomno. Največja sprememba je pravzaprav ta, da danes lahko igrišča najamemo za uro ali dve v večjih in manjših športnih centrih po vsej Sloveniji, tedaj pa so bili treningi in tekmovanja mogoči le v šolskih dvoranah, ki največkrat tudi niso bile najbolj primerne za takšno udejstvovanje.«

V svoji zbirki uspehov imate veliko naslovov državnega prvaka. Koliko se je tega nabralo v vseh teh letih? 

»Imam res kar precej naslovov državnega prvaka, ki sem jih osvojil v letih 1992 – 2007. Skupaj 33, 10 med posamezniki, 10 v dvojicah in 13 v mešanih dvojicah.«

Kateri so vaši največji športni uspehi?

»Prvi mednarodni turnir sem osvojil leta 1996 na Slovaškem v mešanih parih. V sezoni 1997/1998 sva s sestro postala zmagovalca končne evropske jakostne lestvice, nato pa sva bila še petkrat med prvimi tremi pari. Najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu je 5. mesto, najvišja uvrstitev na svetovni jakostni lestvici pa 19. mesto v mešanih parih (2002), 36. mesto v moških parih (2004) in 61. mesto med posamezniki (2001).

Nekaj časa ste se z badmintonom ukvarjali tudi profesionalno. Kako je s tem sedaj v Sloveniji?

»Profesionalno sem se z badmintonom ukvarjal skoraj 10 let. Sam na profesionalni šport gledam z dveh aspektov, ki morata po mojem mnenju biti oba izpolnjena, da lahko nekoga imenujemo kot športnega profesionalca: subjektiven profesionalni pristop (šport kot služba) in objektivno redno plačilo za opravljeno delo oziroma za dosežene uspehe. Po navedenem kriteriju sem bil profesionalec okrog 8 let, kakšno leto manj moja sestra Maja, ostali Slovenci pa nikoli, z izjemo morda Maje Tvrdy, ki je profesionalka v tem smislu postala v zadnjem obdobju.«

Ste v svoji karieri imeli tudi možnost igrati proti kakšnemu zvenečemu badmintonistu?

»Seveda. Redno sem igral proti svetovnim in olimpijskim prvakom ter ostali svetovni smetani. Primeroma  proti Hoyer Larsnu (prvak v MS na OI 1996), Lin Danu (aktualni svetovni in olimpijski prvak), Kennetu Jonassenu, Darrenu Halli in Petru Gadeju (evropski prvaki), v mešanih parih pa npr. proti Chang/Gao (olimpijska in svetovna prvaka), Robertson/Emms (svetovna prvaka) ter Soegaard/Olsen in Clark/Kellogg (evropski prvaki) in Archer/Goode (srebrna na OI).«

Kaj menite o tej azijski prevladi v badmintonu in čemu to prepisujete? Se njihov način treninga kaj bistveno razlikuje od evropskega?

»Azijci imajo veliko bazo igralcev, med katerimi jih veliko večino nikoli ne spoznamo, saj se poškodujejo še preden dosežejo vrhunsko raven. Tako ostanejo le najboljši. Prav gotovo pa imajo Azijci tudi fizične oziroma konstitucijske prednosti, saj so bolj gibčni in bolj eksplozivni ter zlasti radi in brez težav skačejo v zrak. Seveda pa je za vsem tem ogromno treninga, gotovo več kot v Evropi. Evropski trening temelji bolj na znanstvenem pristopu, azijski pa bolj na količini treninga. Seveda pa je potrebno najprej osvojiti tehniko in v tem so najboljši Indonezijci, Korejci in seveda Kitajci, v Evropi pa Danci.«

Kakšne kvalitete mora imeti dober badmintonist/ka?

»V prvi vrsti je potrebno osvojiti tehnično znanje in ga ustrezno izpiliti ter prilagoditi osebnim značilnostim posameznika. Nato pa je potrebno veliko delati na kondiciji in moči. Velika prednost je prirojena eksplozivnost v zapestju, ki je v vrhunskem badmintonu marsikdaj odločilna. Na koncu je potrebna še dobra psihična pripravljenost, saj nenazadnje nastopamo proti konkretnim nasprotnikom, eni nam bolj odgovarjajo, drugi pa manj.«

Ste podpredsednik BZS, kakšne so primarne naloge zveze pri razvoju badmintona v Sloveniji?

»BZS skrbi za razvoj badmintona po celi Sloveniji, žal pa imamo še kar nekaj »nepokritih sivih lis«. Je pa res, da je po mojem mnenju prioritetna naloga BZS razvijanje vrhunskega badmintona ter podpora klubom za doseganje tega namena oziroma za delo z mladimi, ki imajo tekmovalne ambicije. Skrb za rekreativni šport je prav tako pomembna, a se lahko delno prenese na privatni sektor, saj imajo lastniki dvoran in družbe, ki se ukvarjajo s prodajo badmintonske opreme, velik interes glede popularizacije. BZS pa mora zlasti skrbeti za popularizacijo v medijih.«

Kakšne akcije potekajo v okviru zveze za popularizacijo badmintona?

»V zadnji sezoni smo vse moči usmerili v kvalifikacijo tekmovalcev na OI v Pekingu. Uspelo nam je z Majo Tvrdy. Glede na to, da smo olimpijski šport, nam ta kvalifikacija veliko pomeni, veliko pa pomeni tudi v stroki in pri odmevnosti športa pri povprečnem Slovencu. Določena sredstva se seveda namenjajo tudi razvoju badmintona po vsej Sloveniji in veliko za delo z mladimi.«

Opaža se velik porast rekreativcev in rekreativk v zadnjih letih, kar pomeni, da se vse več ljudi ukvarja z badmintonom. Kako gledate na to in kakšna je nasploh kvaliteta slovenskega badmintona?

»Porast rekreativcev se kaže že celo zadnje desetletje in v večjih slovenskih mestih ni moč najti prostega igrišča med tednom med 17 in 22 uro, kar je dober znak. Vendar žal kvaliteta precej zaostaja za kvantiteto, kar je potrebno spremeniti, vendar za to potrebujemo izobražen kader (trenerje) oziroma moramo v večji meri angažirati bivše vrhunske igralce, kar pa je v končni fazi povezano s pridobivanjem prepotrebnega denarja za plače. Splošna raven kvalitete se bo dvignila, ko bodo mladi (oziroma na začetku zlasti njihovi starši) uvideli, da lahko z badmintonom tudi dobro zaslužijo in ko bo večini tekmovalcev postalo jasno, da za uspeh v badmintonu ne zadostuje zgolj po en trening dnevno.«

Letos je drugič v zgodovini imela Slovenija predstavnico na OI v Pekingu in sicer Majo Tvrdy. Pred tem je leta 2000 v Sydneju to uspelo vaši sestri Maji. Kako ste spremljali olimpijski nastop naše tekmovalke in kako nasploh ocenjujete badminton, ki je bil prikazan v Pekingu?

»Tvrdyjeva je nastopila proti močnejši nasprotnici, vendar njen žreb ni bil slab. Mislim, da bi taktično sicer lahko odigrala bolje, vendar pa njen nastop ocenjujem kot uspešen. Glede ostalih tekem pa me veseli, da Kitajci na domačem terenu niso uspeli osvojiti vseh naslovov, kot so načrtovali oziroma si po tihem želeli. To je dober znak za badminton, saj prevlada ene države zmanjšuje interes gledalcev, pa tudi motivacijo nastopajočih. Žal mi je le, da je Evropa ostala povsem praznih rok – to se je zgodilo prvič, odkar se badminton igra na OI.«

Badminton je od leta 1992 olimpijski šport. Kaj to pomeni za badminton v Sloveniji in kam spada po kategorizaciji v primerjavi z ostalimi športi?

»Zaradi statusa olimpijskega športa badminton danes lahko dobi nekaj več državnih sredstev, pa tudi bolj prepoznaven je, vendar to zlasti zaradi olimpijskih nastopov obeh Maj. Primerjalno pa je badminton še vedno nekoliko zapostavljen glede na druge športe, saj imamo pri nas neverjetno rigiden sistem, ki temelji na predpostavkah, ki so že desetletja stare in so torej že preživete. Danes imamo Slovenci namreč uspešne športnike v povsem drugih športih kot smo jih imeli ob osamosvojitvi, vendar gre še vedno večina denarja za smučarijo in nekatere ostale športe, v katerih trenutno sploh nismo konkurenčni.«

Na Koroškem je v zadnjih letih najprej zaživel rekreativni badminton. Vse več je rekreativcev in v zadnjem času je organiziranih vse več turnirjev. Kakšen bi bil vaš nasvet vsem novim navdušencem tega atraktivnega športa?

»Moj nasvet je, da naj vsak, ki se s športom ukvarja, pri tem tudi uživa. Igranje »pod prisilo« dolgoročno ne prinaša zadovoljstva, zato se je v takšnih primerih bolj pametno odločiti za drug šport. Je pa res, da lahko badminton igrate vse življenje, met kladiva, plavanje in veslanje, na primer, pa ne.«

Kaj je vam dal badminton in kako bi ga opisali tistim, ki ga sploh ne poznajo?

»Badminton je igra, pri kateri lahko uspejo tako veliki kot majhni, šibkejši kot močnejši, fantje in dekleta. Ni žogice, ki je ne bi bilo moč ubraniti. Je šport, ki ga težko povsem opustiš, saj prinaša zaradi svoje raznolikosti izredno veliko zadovoljstva. Je pa tudi šport, ki ga lahko odigraš s svojim dekletom oziroma šport, kjer lahko moški in ženske enakovredno istočasno nastopajo, kar je izjemno redko.«

Hvala za odgovore in želimo vam še veliko uspeha pri vašem nadaljnjem ukvarjanju in promoviranju badmintona!

B.B.